Hranilnica LON d.d., Kranj
Bleiweisova 2
4000 Kranj
tel: 04 28 00 777
fax: 04 20 11 337
e-pošta: info@lon.si


Kdo je Loni?



TV oglas







Eurokalkulator
 

 
POROČILO UPRAVE ZA LETO 2005 
 

Poslovno leto 2005 lahko ocenimo kot najuspešnejše leto v zgodovini Hranilnice Lon. Bilančna vsota, ki se je povišala na več kot 12,5 mrd SIT in kapital v višini 1,1 mrd SIT predstavljata osnovo, na kateri bo hranilnica rasla in dosegala višji tržni delež tudi v prihodnjih letih. Poslovni izid presega pričakovanega, saj dobiček pred obdavčitvijo znaša 278 mio SIT, dobiček po obdavčitvi pa 201 mio SIT. Vse to zagotavlja nadpovprečen donos delničarjem hranilnice. Skupščini delničarjev hranilnice bomo predlagali izplačilo dividend v višini 3.600 SIT na delnico. Število zaposlenih se je konec leta v primerjavi z letom poprej povečalo za 3. V hranilnici je konec leta 2005 zaposlenih 40 motiviranih in strokovno usposobljenih ljudi, ki so osnova za uspešno poslovanje tudi v prihodnjih letih.
 
Hranilnica nadaljuje svojo usmeritev v poslovanje z občani. Zbrani depoziti in hranilne vloge občanov so najkakovostnejši vir financiranja vsake finančne institucije. V Hranilnici LON znamo to ceniti in v zameno nudimo stimulativne obrestne mere ob zajamčeni varnosti. Enako ko v poslovnih bankah so tudi v hranilnici v okviru zajamčene sheme vloge zavarovane do višine 5.100.000,00 SIT. Za depozite nad omenjeno vrednostjo jamči hranilnica s skrbnim poslovanjem in pod budnim nadzorom Banke Slovenije. Hranilnica ima že od vsega začetka licenco Banke Slovenije za svoje poslovanje. Sredstva prebivalstva predstavljajo konec leta 2005 več kot 48,6% vseh, v obliki depozitov in vlog zbranih sredstev nebančnega sektorja, precejšen delež tega je dolgoročne narave. Vloge prebivalstva so v letu 2005 porasle za 7,7 %obseg depozitov in vlog nebančnega sektorja skupaj pa za več kot 16,2 %,kar za hranilnico predstavlja osnovo, na kateri bo gradila svojo strategijo tudi v prihodnjih letih. 
 
Leto 2005 je bilo zelo uspešno tudi z vidika povpraševanja po denarju oziroma kreditih s strani prebivalstva. V primerjavi s preteklim letom se je obseg kreditiranja prebivalstva povečal za več kot 20%. Hranilnica je v letu 2005 pričela s trženjem stanovanjskih kreditov. Razvoj novih produktov, tako na kreditni in depozitni strani ostaja ena izmed prioritet hranilnice tudi v prihodnje.Potrošniško kreditiranje je še vedno najpomembnejši posel hranilnice, saj razpršenost in uporabljene oblike zavarovanja te vrste naložb pomenijo za hranilnico varno in donosno naložbo.
 
Kot dopolnilo klasičnim bančnim storitvam, nudimo pravnim osebam tudi storitve faktoringa, izdaje garancij, storitve s področja analize podatkov o kreditni sposobnosti in posredovanje pri sklepanju posojilnih in kreditnih poslov. Z navedenimi storitvami dopolnjujemo ponudbo na področju poslovanja s pravnimi osebami, saj jim lahko ponudimo celovito bančno storitev. Želimo, da hranilnica v okolju, v katerem smo prisotni s svojimi poslovnimi enotami, resnično postane del vsakdana tako prebivalstva, gospodarstva kot tudi sfer družbeno političnega življenja.
 
Konkurenčne obrestne mere tako za depozitno kot kreditno poslovanje, predvsem pa hiter servis in fleksibilnost sta razloga, da se krog komitentov nezadržno širi. Stopamo v korak s časom, a se obenem zavedamo pomena trdnih temeljev poslovanja ter potrebe po zagotavljanju varnosti in donosnosti za svoje komitente.
 
Druga polovica leta 2005 je bila namenjena pripravam na prevzem evra, ki postajajo iz meseca v mesec bolj intenzivne. Spremembe zadevajo vse vidike poslovanja hranilnice, najintenzivnejše pa so na področju informacijskega sistema. Vse aktivnosti so usmerjene v to, da bi našim komitentom omogočili čimbolj enostaven prehod.
 
V februarju 2006 smo v Mariboru odprli deveto poslovno enoto in tako razširili svojo regionalno pokritost. Poslovna enota v Mariboru predstavlja zaokrožitev mreže poslovnih enot, ki je osnova za uspešen pristop k trženju naše ponudbe, tako za prebivalstvo, kot za podjetja in samostojne podjetnike.Hkrati z otvoritvijo poslovne enote smo v bankomatsko mrežo vključili tudi bankomat v Mariboru. Da bi našim komitentom omogočili lažji dostop do bančnih storitev, je v februarju 2006 zaživela tudi elektronska banka za fizične osebe.
 
Ob zaključku se uprava želi zahvaliti vsem sodelavcem in poslovnim partnerjem, posebno pa še nadzornemu svetu hranilnice za korektno sodelovanje in usklajevanje ter pomoč pri poslovnih odločitvah.
 
Kranj, marec 2006
 uprava hranilnice:
                                                      Teodor Žepič                                                                  Slavko Erzar
                                                 pomočnik direktorja                                                                 direktor
 
 
 

POSLOVNA STRATEGIJA IN USMERITEV HRANILNICE LON
 
Uprava hranilnice je v letu 2005 uresničila cilje, ki jih je postavila:
·         povečala obseg poslovanja za najmanj 20 %,
·         okrepila poslovanje z novimi bankomati, kjer bo ocenila rentabilnost postavitve le-teh,
·         na novo zaposlila nove sodelavce za potrebe notranje revizije in trženja,
·         razvijala nove možnosti hranilništva s poudarkom na dolgoročnih in rentnih varčevanjih,
·         skrbela za obveščenost širše javnosti o varnosti in donosnosti varčevanja,
·         odprla novo poslovno enoto v Velenju,
·         povečala kapital iz čistega dobička,
·         na novo realizirala izdajo novih delnic za obstoječe delničarje v skupni višini najmanj 200 mio SIT.
 
Uprava hranilnice načrtuje, da bo v letu 2006:
·         povečala obseg poslovanja za najmanj 25 %
·         odprla poslovno enoto v Mariboru,
·         širila bankomatsko mrežo,
·         ponudila elektronsko bančništvo za fizične osebe,
·         ponudila nove varčevalne produkte,
·         vključila nove produkte pri ponudbi kreditov,
·         izvedla vse potrebne prilagoditve s prevzemom evra, vključitvijo v TARGET in prevzemom mednarodnih računovodskih standardov,
·         izvedla statutarne spremembe in se prilagodila spremenjenim predpisom ZGD in bančne zakonodaje, ki jih predvidevajo evropske direktive.